Evropa je prava zakladnica jezikov, saj je uradnih jezikov kar 24, medtem ko je regionalnih in manjšinskih jezikov še več kot 60. Ni čudno torej, če nas Evropa vzpodbuja k temu, da poleg svojega maternega jezika obvladamo še vsaj dva tuja jezika.

 Slovenci smo, statistično gledano, pri tem početju kar uspešni, saj nas k učenju jezikov primora že dejstvo, da nas je komaj dva milijona. Res pa je tudi, da se povprečen Slovenec že v šoli nauči dveh tujih jezikov. Tega so tujci zelo veseli in vedno znova so pozitivno presenečeni nad dejstvom, da »prav vsi govorimo angleško«. In res Slovenci najpogosteje govorimo angleški in nemški jezik, sledijo pa romanski jeziki: italijanščina, francoščina in španščina. Moderni postajata ruščina in kitajščina, vendar predvsem v poslovnem svetu, kjer je čedalje več stikov s tema dvema jezikoma.

 Tudi na splošno ima pri nas učenje tujih jezikov pozitivno konotacijo. In kdaj naj se začnemo učiti tujega jezika? Odvisno, eni pravijo čim prej, tem bolje, drugi pa da ni nikoli prepozno. Kdo ima prav? Verjetno oboji.

Odvisno je, koliko časa lahko učenju namenite, koliko ste motivirani in zakaj se učite. Seveda se tujega jezika najlaže naučimo ko smo še zelo majhni, vendar to ni vedno mogoče. Iz osebnih izkušenj lahko povem, da človek za učenje tujega jezika ni nikoli prestar. Ključna je motivacija. Sama sem učila že sedemdesetletnega gospoda, ki je zelo hitro napredoval in srednješolko, ki »ji je bila muka vstajati tako zgodaj«.

 Ludwig Wittgenstein, avstrijski filozof, je zapisal:

Meje mojega jezika so meje mojega sveta.

In prav je imel. A o tem kdaj drugič. Prijeten dan vam želim, Kristina

______________________________________________________________________________

P.S. This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.?